1. viseč valujoče se premakniti zaradi premikanja zraka:zapihal je veter in zastave so vzplapolale / lasje so ji vzplapolali v vetru
2. višje, močno zagoreti, premikajoč se sem in tja:plamen vzplapola in ugasne // zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom:ogenj vzplapola / suho dračje je visoko vzplapolalo; kozolec je vzplapolal kakor plamenica / ob vsakem pihu sveča vzplapola
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri:v očeh mu vzplapola jeza, strast / nasilje je spet vzplapolalo
Dostopnost