zamomljáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati: zamomljal je nekaj besed in utihnil / zamomljati kaj v brado
  2. 2. oglasiti se z nizkim, bolj tihim glasom: medved v kletki zadovoljno zamomlja

zamomlján -a -o: zamomljane besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek