zapískati -am dov., tudi zapiskála (í) 

  1. 1. zaigrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: pastir je zapiskal lepo melodijo / zapiskati na rog, v rog zatrobiti // zapiskati na piščalko // dati zvočni signal s piščalko: policist je dvakrat zapiskal / preh. sodnik je zapiskal konec igre
  2. 2. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročiti visok, oster glas, visoke, ostre glasove: zapiskati na prste; zapiskati v cevko / burja je zapiskala; zapiskal je močen severni veter
  3. 3. dati visok, oster glas, visoke, ostre glasove: lokomotiva, parnik zapiska; sirena zapiska; brezoseb.: v prsih mu je zapiskalo; po zraku je zabobnelo in zapiskalo // oglasiti se s takimi glasovi: gams zapiska / zapiskati jerebom jih poklicati na tak način // ekspr. reči z visokim, ostrim glasom: od jeze je kar zapiskala / glas mu je zapiskal je postal neprijetno visok, oster
    ♦ 
    lov. zapiskati jereba povzročiti, da se jereb zaradi napačnega vabljenja ne odzove na klic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek