zapleníti in zapléniti -im dov. (ī ẹ́) 

  1. 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni: zapleniti komu hišo, zemljišče; zaplenili so jim vse nepremičnine, premoženje // uradno odvzeti kaj sploh: borci so zaplenili sovražniku orožje, živila; na meji so cariniki zaplenili večjo količino mamil / gusarji so zaplenili trgovsko ladjo uplenili
  2. 2. odvzeti pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zapleniti vse izvode časopisa, knjige / cenzura je zaplenila članek

zaplénjen -a -o: zadnja številka revije je bila zaplenjena; zaplenjeno orožje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek