zategováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. s potegom, potegi delati
    1. a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategovati jermen, pas; zategovati vajeti / zategovati vijak privijati
    2. b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategovati vozel, zanko / zategovati si kravato
  2. 2. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov delati, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategovati končne glasove, tone / zategovati besede // ekspr. govoriti kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: pri recitiranju je preveč zategoval / zategovati po dolenjsko

zategováti se ekspr. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: vojna se zateguje

zategujóč -a -e: govoril je počasi, zategujoč vsako besedo; zategujoča dolenjščina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek