zaverováti -újem in zavérovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́)knjiž. začeti verovati:kakor hitro je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil / kljub vsem dvomom zopet zaveruje vanj
zaverováti se, in zavérovati se v zvezi z v
1. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:zaveroval se je v branje, delo / zaveroval se je v časopis; deček se je zaveroval v čudnega moža
2. star. zaljubiti se:zaveroval se je v prelepo dekle / zaverovati se v čebelarstvo, gledališče
zaverován in zavérovan -a -o:v preteklost zaverovani ljudje; vsa je zaverovana v sina ●zelo je zaverovan vase zelo občuduje samega sebe; prisl.: zaverovano poslušati
Dostopnost