zvijúgati -am dov. (ū) narediti, povzročiti, da se kaj valovito, vijugasto premika: veter je zvijugal zastave / tresljaji peresa so zvijugali črte

zvijúgati se ekspr. 

  1. 1. narediti zaporedne zavoje: reka se v spodnjem delu zvijuga; na pobočju se steza zvijuga
  2. 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostreti se: cesta se zvijuga med oljčne nasade; pot se zvijuga k reki
  3. 3. vijugajoč se priti: s težavo se je zvijugal do mize; zvijugati se med drevjem / iz dimnika se je zvijugal črn dim

zvijúgan -a -o: zvijugan potok; zvijugane črte, proge; cesta je ozka in zvijugana



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek