žéjati -am nedov. (ẹ̑) 

  1. 1. brezoseb. čutiti potrebo po pijači: hudo me žeja; pogosto ga žeja
  2. 2. povzročati občutek žeje: meso žeja; slane jedi nas žejajo
  3. 3. brezoseb., ekspr., navadno v zvezi s po čutiti močno željo, potrebo po čem: žeja ga po gorah; dandanes ljudi žeja po razvedrilu; žeja ga dobre besede
  4. 4. knjiž. živeti v pomanjkanju pijače, tekočine: ne bo vam treba ne gladovati ne žejati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek