kônec [ó]
kot členek
Nč izraža preobremenjenost, neustreznost in posledično odločnost: Konec me bo od garanja |Ne bom vzdržal| // z zanikanim glagolom, v zvezi z in, pa poudarja nemočnost, neustreznost: Stroj ne vzdrži, in konec; Ne morem se privaditi, pa konec |Nima smisla nadaljevati| // v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: Tako je prepričan, in konec; Delal bo, pa konec; Tako bo, kot pravim, pa konec besed |Nima smisla izgubljati dodatnih besed|
E: konvertirano iz samostalnika kônec (= hrv., srb. kònac »nit, konec niti«, rus. konéc »konec«, češ. konec) iz pslov. *konьcь iz *konъ »začetek, konec« iz *čęti »začeti«
Dostopnost
Dostopnost