antipsihótik -a m, nav. mn.  zdravila, ki se uporabljajo zlasti pri zdravljenju shizofrenije in drugih psihotičnih stanj  sin. major trankvilajzer;  prim. psiholeptiki

Proste zveze:
indikacija za ~e, razdelitev ~ov, stranski učinki in komplikacije ~ov;  

Razložene stalne zveze:
~i druge generacije skupina atipičnih antipsihotikov;
~i prve generacije skupina klasičnih antipsihotikov;
~i tretje generacije ki so delni antagonisti in delni agonisti na dopaminskih receptorjih D2 prim. aripiprazol;
atipični ~ nav. mn. novejši antipsihotiki, katerih učinek temelji na blokadi dopaminskih receptorjev D2 in serotoninskih receptorjev 5-HT2 (npr. klozapin, risperidon), pa tudi ostali antipsihotiki druge generacije, ki imajo manj izražene stranske učinke kot klasični antipsihotiki;
klasični ~ nav. mn. katerih učinek temelji na blokadi dopaminskih receptorjev D2 (npr. flufenazin, haloperidol) sin. nevroleptik, nevroplegik 

Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta