bilirubín -a m žolčno barvilo rdečkaste barve, ki nastaja pri razgradnji hema v makrofagnem sistemu in se po krvi v 99 % vezano na albumin prenaša do jeter, kjer prehaja v hepatocite in se z delovanjem bilirubin UDP-glukuroniltransferaze in bilirubinglukuronozid glukuronoziltransferaze v endoplazemskem retikulumu pretvarja v bilirubinmonoglukuronid in bilirubindiglukuronid prim. hematoidin
Razložene stalne zveze:
~ delta na krvni albumin vezana molekula konjugiranega bilirubina;
celokupni ~ celotni → bilirubin;
celotni ~ konjugirani in nekonjugirani bilirubin v serumu (določa se z diazo reakcijo ob dodatku metanola);
direktni ~ frakcija konjugiranega serumskega bilirubina, katerega koncentracija se ugotovi z diazo reakcijo;
indirektni ~ frakcija nekonjugiranega serumskega bilirubina, ki se določa kot razlika koncentracije celotnega bilirubina in koncentracije direktnega bilirubina;
konjugirani ~ bilirubinmonoglukuronid in bilirubindiglukuronid;
nekonjugirani ~ nevodotopni bilirubin (trans-bilirubin), vezan na plazemske beljakovine, ki še ni vstopil v jetra oziroma ni konjugiran z glukuronsko kislino, prehaja krvno-možgansko pregrado in v možganih novorojenčka povzroča kernikterus;
prosti ~ nekonjugirani → bilirubin
Dostopnost
Dostopnost