doména -e ž
1. področje ustvarjanja, delovanja
2. del polipeptidne ali polinukleotidne verige, ki se lahko zvije in opravlja funkcijo neodvisno od ostalega dela molekule prim. regija (2)
Proste zveze:
citosolna ~, GTPazna ~, receptorska ~, transmembranska ~, znotrajcelična ~, zunajcelična ~;
Razložene stalne zveze:
aktivacijska ~ regija transkripcijskega faktorja, drugačna od tiste, ki se veže na DNA, aktivira transkripcijo;
ATP-vezavna ~ področje v molekuli ABC-transporterja, ki veže in hidrolizira ATP;
~ BH domena, homologna domeni družine beljakovin Bcl-2, kratko ohranjeno zaporedje, namenjeno interakciji med proteini, ki sodelujejo v uravnavanju apoptoze;
~ CH težke verige imunoglobulina konstantna domena težke verige imunoglobulina, sestavina konstantne regije imunoglobulina (ta vsebuje 3-4 konstantne domene v težki verigi: CH1, CH2, CH3, CH4);
~ CL lahke verige imunoglobulina konstantna domena lahke verige imunoglobulina, sestavina konstantne regije imunoglobulina (ta vsebuje eno konstantno domeno v lahki verigi);
~ SH2 sestavina mnogih proteinov, ki vežejo fosfotirozin in so vključeni v prenos medceličnih signalov;
~ VH težke verige imunoglobulina variabilna domena težke verige imunoglobulina, sestavina variabilne regije imunoglobulina;
~ VL lahke verige imunoglobulina variabilna domena lahke verige imunoglobulina, sestavina variabilne regije imunoglobulina;
~ za vezavo na DNA regija transkripcijskega faktorja, ki se veže na prepoznano specifično bazno zaporedje;
imunoglobulinska ~ ki je sestavljena iz zaporedja približno 100 aminokislin, gradi težke in lahke verige, podobne so najdene tudi v drugih proteinih, vključenih v medcelične interakcije;
proteinska ~ → domena (2)
3. → gospostvo
Dostopnost
Dostopnost