indúktor -ja  

1. snov, ki v celici povzroči povečano sintezo encima, vključenega v prevzem in/ali metabolizem te snovi ali strukturno podobne snovi (induktor ponavadi razveže represor z operatorja in sproži transkripcijo gena) 

Razložene stalne zveze:
encimski ~ → induktor (1)  


2. skupina embrionalnih celic ali embrionalno tkivo, ki sintetizira in sprošča dejavnike, ki uravnavajo rast in diferenciacijo delov embrija  sin. embrionalni organizator

Razložene stalne zveze:
embrionalni ~ → induktor (2);
primarni ~ prvi v vrsti embrionalnih induktorjev kakega organa (npr. dorzalna horda za osrednje živčevje);
sekundarni ~ drugi v vrsti embrionalnih induktorjev kakega organa (npr. prozencefalon za očesno čašo);
terciarni ~ tretji v vrsti embrionalnih induktorjev kakega organa (npr. očesna čaša za očesno lečo)  


3. → spodbujevalec 

Razložene stalne zveze:
~ ovulacije → spodbujevalec ovulacije  


4. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti  



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek