pósteljica -e ž  

1. organ, nastal iz resičaste mrene in decidue, v katerem poteka izmenjava snovi med materino in plodovo krvjo, se izločajo hormoni in se preprečuje nekaterim škodljivim snovem prehod z matere na plod  sin. placenta -e, placenta -ae

Proste zveze:
defektna ~, tanka ~;  

Stalne zveze:
batni iztis ~e, izvlek ~e, ločitev ~e, ločitev ~e po Duncanu, ločitev ~e po Schultzeju, odluščenje ~e, prezgodnja ločitev pravilno ležeče ~e, reženj ~e, ročno luščenje ~e;  

Razložene stalne zveze:
dvodelna ~ dvodelna → placenta;
napotna ~ → placenta praevia;
nizko ležeča ~ posteljica, katere spodnji rob sega do notranjega materničnega ustja;
~ z okni fenestrirana → placenta;
predležeča ~ → placenta praevia;
prilepljena ~ adherentna → placenta;
prirasla ~ posteljica, pri kateri so horijeve resice vraščene v maternično mišičje sin. placenta accreta;
večdelna ~ večdelna → placenta;
vodenična ~ močno povečana posteljica zaradi velike vsebnosti tekočine, ki je posledica Rh-inkompatibilnosti ali splošne intrauterine okužbe;
zadržana ~ retinirana → placenta  


2. majhna podlaga, majhno ležišče 

Razložene stalne zveze:
nohtna ~ → podnohtje  

Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta