régija -e ž  

1. del telesa z bolj ali manj določenimi mejami, navadno na površju telesa, pomemben za orientacijo o legi organov v notranjosti telesa  sin. področje, regio

Proste zveze:
sakralna ~, telesna ~;  

Razložene stalne zveze:
aksilarna ~ regija prsnega koša v pazduhi sin. regio axillaris;
epigastrična ~ zgornji srednji predel trebušne stene med rebrnima lokoma sin. epigastrij, epigastrium, regio epigastrica;
glutealna ~ predel telesa nad glutealnimi mišicami sin. regio glutealis;
hipohondrična ~ → hipohondrij;
ingvinalna ~ predel stranske trebušne stene na obeh straneh hipogastrija sin. dimlje, regio inguinalis;
kožna ~ začetni del sluznice v nosnem vestibulumu, ki je pokrit z večskladnim ploščatim poroženevajočim epitelijem sin. kožno področje, regio cutanea;
kutana ~ kožna → regija;
lumbalna ~ predel hrbta lateralno od ledvenih vretenc sin. ledja, lumbus, psoas -atis, regio lumbalis;
olfaktorna ~ sluznica na zgornji nosni školjki in sosednjih delih nosnega pretina, ki ga pokriva vohalni epitelij sin. regio olfactoria, vohalno področje;
parotideomaseterična ~ povrhnji parni predel obraza, v katerem je obušesna žleza slinavka in masetrna mišica sin. regio parotideomasseterica;
perinealna ~ predel izhoda iz male medenice, ki obsega analni in urogenitalni predel sin. regio perinealis;
pubična ~ → hipogastrij;
respiratorna ~ večji del nosne sluznice z značilnim respiratornim epitelijem sin. dihalno področje, regio respiratoria;
sprednja vratna ~ predel vratu med sternokleidomastoidnima mišicama sin. regio cervicalis anterior, regio colli anterior;
sternokleidomastoidna ~ predel vratu nad sternokleidomastoidno mišico sin. regio sternocleidomastoidea;
stranska trebušna ~ predel stranske trebušne stene lateralno od popka sin. regio lateralis abdominis;
stranska vratna ~ predel vratu, ki ga omejujejo sternokleidomastoidna in trapezasta mišica ter ključnica sin. regio cervicalis lateralis;
temporalna ~ → sence;
trebušne ~e predeli trebušne stene, ki vključujejo tri parne regije (hipohondrično, stransko trebušno in ingvinalno) ter tri neparne regije (epigastrično, umbilikalno in pubično) sin. regiones abdominales;
umbilikalna ~ predel trebušne stene okrog popka sin. regio umbilicalis;
zadajšnja vratna ~ zadajšnji del vratu posteriorno od stranske vratne regije sin. regio cervicalis posterior  


2. značilni predel molekule ali kromosoma  prim. domena (2) 

Razložene stalne zveze:
hipervariabilna ~ imunoglobulina vsaka od treh malih regij (iz 5 do 10 aminokislin) znotraj variabilne regije težke ali lahke verige, ki kaže največjo variabilnost in določa specifičnost za vezavo z antigenom prim. variabilna regija imunoglobulina;
konstantna ~ imunoglobulina del lahke in težke verige imunoglobulina, ki ima dokaj stalno sestavo in le malo variira (sestavljena je iz 110 aminokislin v konstantni domeni lahke verige /CL/ in po 110 aminokislin v treh do štirih konstantnih domenah težke verige /CH1, CH2, CH3, CH4/);
ločevalna ~ imunoglobulina del težke verige imunoglobulina med variabilno in povezovalno regijo;
neprevedene ~e odseki na molekuli mRNA, ki se ne prevedejo v protein sin. UTRs;
povezovalna ~ imunoglobulina del verige med variabilno in konstantno regijo pri lahki verigi in med ločevalno in konstatno regijo pri težki verigi imunoglobulina;
psevdoavtosomska ~ majhno področje na spolnih kromosomih, kjer sta kromosoma X in Y homologna, zato med tema področjema med meiozo poteka genska rekombinacija;
~ C konstantna (angl. constant) → regija imunoglobulina prim. genski segmenti C;
~ D ločevalna (angl. diversity) → regija imunoglobulina prim. genski segmenti D;
~ J povezovalna (angl. joining) → regija imunoglobulina prim. genski segmenti J;
~ V variabilna (angl. variable) → regija imunoglobulina prim. genski segmenti V;
~e za organizacijo nukleolusov specifične kromosomske regije, tim. nukleolarni organizatorji, ki tvorijo nukleoluse sin. NOR;
variabilna ~ imunoglobulina odsek na težki in lahki verigi imunoglobulina iz variabilnih aminokislinskih zaporedij, ki se med protitelesi istega razreda razlikujejo, vključuje hipervariabilno regijo kot antigensko vezavno mesto (pri posameznem klonu plazmatk so variabilne regije imunoglobulina enake)  


3. ozemlje z določenimi značilnostmi 

Razložene stalne zveze:
zdravstvena ~ ozemlje več občin, ki tvori topografsko, zemljepisno, kulturno, socialno in zaželeno skupno planiranje socialno-ekonomskega razvoja in razvoja zdravstvene dejavnosti sin. območje (2), področje  

Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta