sépsa -e ž  sindrom sistemskega vnetnega odziva, ki ga povzročajo patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv imunskega sistema z levkocitozo ali levkopenijo ter s kliničnimi znaki kot hipertermija, tahikardija in tahipneja  sin. sepsis;  prim. septični šok

Proste zveze:
gonokokna ~, herpesvirusna, meningokokna ~, salmonelna ~, streptokokna ~;  

Razložene stalne zveze:
endokarditična ~ subakutni bakterijski → endokarditis;
fulminantna ~ hitro in hudo potekajoča sepsa, ki se navadno konča s smrtjo, posebno nevarna je po splenektomiji zaradi večje dovzetnosti bolnikov brez vranice za okužbe sin. sepsis fulminans;
gramnegativna bakterijska ~ ki jo povzročajo gramnegativne bakterije, v zadnjih letih povzročajo 35 % seps;
grampozitivna bakterijska ~ ki jo povzročajo grampozitivne bakterije;
huda ~ sepsa z odpovedjo delovanja življenjsko pomembnega organa (srca, ledvic, pljuč), z znaki organske disfunkcije in septičnega šoka;
klostridijska ~ redka, pogosto smrtna okužba, ki se razvije po kontaminaciji s klostridiji iz rodil, debelega črevesa ali žolčnih izvodil;
poporodna ~ sepsa pri porodnici, povzročajo jo Streptococcus agalactiae in druge bakterije sin. porodni prisad, puerperalna vročica, sepsis puerperalis;
puerperalna ~ poporodna → sepsa;
sifilitična ~ drugi → stadij sifilisa;
stafilokokna ~ ki jo povzročajo stafilokoki, kaže se z vročino, mrzlico, utrujenostjo, potenjem in bolečinami v sklepih, s subkonjunktivalnimi krvavitvami, pikčastimi krvavitvami na koži in povečano vranico, smrtnost je velika 

Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta