spojína -e ž  snov, ki nastane s spajanjem atomov različnih kemičnih elementov v določenem utežnem razmerju in ima drugačne fizikalne in kemične lastnosti kakor elementi, iz katerih je nastala 

Proste zveze:
biciklična ~, heterociklična ~, homociklična ~, nepolarna ~, nizkomolekularna ~, polarna ~, policiklična ~, tetraciklična ~, triciklična ~;  

Stalne zveze:
sistematsko ime ~e, trivialno ime ~e;  

Razložene stalne zveze:
aliciklična ~ ki ima lastnosti alifatske in ciklične spojine;
alifatska ~ vsaka organska spojina, pri kateri ogljikovi atomi tvorijo neciklične verige sin. alifat;
anorganska ~ ki vsebuje katerikoli kemični element razen ogljika (izjema so karbidi in karbonati);
aromatska ~ vsaka organska spojina, ki vsebuje enega ali več planarnih obročev, vsak obroč pa navadno vsebuje tri konjugirane dvojne vezi, pri čemer so elektroni dvojnih vezi enakomerno porazdeljeni po obroču, kar daje spojini poseben značaj sin. aromat;  prim. benzen;
azo ~ organska spojina, ki vsebuje azo skupino;
binarna ~ ki jo sestavljata dve vrsti atomov;
ciklična ~ vsaka od organskih spojin, ki imajo atome vezane v obročih;
diazo ~ organska spojina, ki vsebuje diazo skupino;
homologna ~ vsaka od organskih spojin s podobno zgradbo, ki se razlikuje le po številu sestavnih kemičnih elementov;
izhodna ~ s katero se začne sinteza nove spojine;
izomerna ~ → izomer;
kemična ~ → spojina;
kompleksna ~ v kateri je eden ali več ionov vezanih s koordinativnimi vezmi sin. kompleks (4);
koordinacijska ~ kompleksna → spojina;
kvartarna amonijeva ~ v kateri je dušikov atom s štirimi vezmi povezan z ogljikovimi atomi (alkilnimi ali arilnimi skupinami), pri čemer dobi dušikov atom pozitiven naboj;
kvartarna ~ kvartarna amonijeva → spojina;
kvaterna amonijeva ~ kvartarna amonijeva → spojina;
markirana ~ označena → spojina;
nasičena ~ organska spojina z enojnimi vezmi med atomi;
nebeljakovinske dušikove ~e organske dušikove spojine, razen beljakovin (npr. sečnina, kreatinin, kreatin, sečna kislina, aminokisline, amonijak);
nenasičena ~ organska spojina z dvojnimi ali trojnimi vezmi med atomi (navadno med ogljikovimi atomi);
nizkoenergijska ~ nenatančno ime za spojino, pri kateri ob hidrolizi pri standardnih pogojih pride do relativno majhne spremembe proste entalpije prim. visokoenergijska spojina;
organska ~ vsaka spojina, ki vsebuje kovalentno povezane ogljikove atome z izjemo ogljikovega dioksida, ogljikove kisline in karbonatov;
označena ~ ki vsebuje kakršenkoli označevalec;
pentavalentne antimonove ~e antiparazitiki, uporabljajo se zlasti za zdravljenje lišmanioze in tripanosomoze;
radioaktivno označena ~ ki ima v molekuli vgrajen en atom ali več atomov radioaktivnega izotopa;
radioaktivno zaznamovana ~ radioaktivno označena → spojina;
srebrove ~e srebrove soli ali spojine kot antiseptiki za površinsko uporabo prim. srebrov nitrat, sulfadiazinsrebro;
starševska ~ osnovno jedro molekule (navadno nesubstituiran ogljikovodik ali heterociklična spojina), ki je izhodišče za tvorbo sistematskega imena spojine prim. sistematsko ime spojine;
ternarna ~ ko jo sestavljajo tri vrste atomov;
tritiirana ~ ki ima v molekuli vgrajen en atom ali več atomov tritija;
visokoenergijska ~ nenatančno ime za spojino, pri kateri se ob hidrolizi pri standardnih pogojih prosta entalpija relativno precej spremeni (npr. ATP, fosfokreatin) prim. nizkoenergijska spojina 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek