DNA-tópoizomeráza -e [deená- in dənəá-] ž  encim prokariontov in evkariontov, ki s prehodnim prekinjanjem in ponovnim spajanjem fosfodiestrskih vezi razvozla in/ali odvije (super)vijačnico DNA in s tem omogoči proces podvojevanja ali prepisovanja (poznanih je več tipov encima)  sin. topoizomeraza;  prim. helikaza

Razložene stalne zveze:
~ tipa I izoencim topoizomeraze, ki prekine enojno verigo DNA, premesti parno neprekinjeno enojno verigo skozi vrzel in spet spoji enojno verigo (v laboratorijski diagnostiki pomemben kot antigen, ki ga prepoznajo protitelesa proti SCL-70) sin. topoizomeraza tipa I;  prim. irinotekan, topotekan;
~ tipa II izoencim topoizomeraze, ki omogoči odvitje supervijačnice DNA, tako da prekine dvojno verigo DNA, premesti neprekinjeno dvojno verigo skozi vrzel in zopet spoji prekinjeno verigo, pri tem porablja ATP (izoobliki encima sta bakterijska in evkariontska topoizomeraza tipa II) sin. topoizomeraza tipa II;  prim. davnorubicin, doksorubicin, DNA-giraza, epirubicin, idarubicin, pirarubicin 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek