transcendénten -tna -o (ẹ̑) ~a resničnost presežna, nadizkustvena: Bog kot ~o bitje nadnaravno, nadzemeljsko: transcendenten komu biti ~ drugim osebkom |obstajati zunaj njih|
transcendéntni -a -o (ẹ̑) mat. ~o število
transcendéntno -ega s, pojm. (ẹ̑) razmišljati o ~em o nadnaravnem, nadzemeljskem:
transcendéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Dostopnost
Dostopnost