zavéznik -a m, člov. (ẹ̑) ~ revežev; nečlov. Velika Britanija in drugi ~i; poud. Tema je bila ~ tihotapcev |jih je varovala|

zavéznica -e ž, člov. (ẹ̑)

zavézničin -a -o (ẹ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek