búrovž m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — (prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — (Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem.voraus nastala.).



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek