prezvȃnjati -am, vb. impf. 1) in kurzen Absätzen läuten, C., Z., Gor.; — an die Glocke schlagen: kadar gori ali se hudo vreme bliža, prezvanja, jvzhŠt.; p. nevihti, Slom.; (p. kaj: Meglo prezvanja, Strel se glasi, Slom.); — 2) immerfort läuten: vso noč p., Gor. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek