smẹ́jati se smẹ́jem, -jam se, vb. impf. 1) lachen; s. se komu, čemu, über jemanden, etwas lachen, auslachen; = s. se iz (s) koga, česa, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se kakor norec, unbändig lachen, Cig.; smeję́, lachend, Cig., Jan., nk.; — 2) klaffen, aufgesprungen sein (o orehih), vzhŠt.-C.; (o razpoklem kuhanem krompirju), Ljub.; — (smejím se, Mur., C., Št.).
Dostopnost
Dostopnost