tisǫ́č num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav.indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tȋsoč. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek