Akreditacija

(en) accreditation
(de) Akkreditierung

Akreditacija je postala zlasti z {UxF0E0} bolonjskim procesom osrednji instrument v procesu spreminjanja evropskih visokošolskih sistemov. V postopku akreditacije visokošolska ustanova in/ali njen študijski program dobi priznanje javne veljavnosti. Podobno kot → evalvacija je torej namenjena predvsem {UxF0E0} zagotavljanju kakovosti. Akreditacije potekajo skladno z nacionalno zakonodajo, v zadnjem desetletju pa so se njeni postopki in merila že precej poenotili. Odločitev o akreditaciji je praviloma utemeljena na podlagi transparentnega, formalnega in na zunanjih ocenjevalcih utemeljenega preverjanja minimalnih standardov, ki ga izvajajo posebne agencije. Preverja se zlasti vsebino, posebnosti študijske usmeritve, strokovno ustreznost stopenj oz. kvalifikacij, ki naj bi bile podeljevane, pa tudi koherentnost in konsistentnost konceptualizacije študijskega programa nasploh. Akreditacija se praviloma podeljuje za omejeno obdobje (npr. 5 do 7 let); pred njenim iztekom se opravi zunanja evalvacija, s katero se ugotavlja uspešnost visokošolske usta nove oz. njenih programov v tem obdobju.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek