komunikologíja♦♦
Znanstvena disciplina, ki raziskuje vse vidike komuniciranja.
Daljša razlaga:
več...Komuniciranje je kompleksen pojav, ena od temeljnih dejavnosti, ki poteka med živalmi, ljudmi, stroji, organizacijami na sploh in tistimi, ki so specializirane za komuniciranje (množični mediji in kulturne industrije).
Komunikologija je komuniciranje opredeljevala na različne načine. Osnovni model iz sredine 20 st. je, da sporočevalec po kanalu ali mediju pošlje sporočilo naslovniku (oz. občinstvu, javnosti), ki ima na naslovnika oz. prejemnika neko vrsto učinka (H. Lasswell). Kritična, bolj kulturološka oz. humanistična teorija komuniciranja je ta model zavrnila kot redukcionistično metaforo prenosa ter opredelila komuniciranje kot kodiranje pomena (W. Schramm, S. Hall) ali kot proizvodnjo in razumevanje tekstov oz. diskurzov (N. Fairclough): sporočevalec posreduje svoje misli tako, da jih s pomočjo koda artikulira kot tekst oz. diskurz, ki ga naslovniki preberejo oz. razumejo. Modela prenosa in kodiranja se ne izključujeta, temveč sta komplementarna. Model prenosa je prevladoval v t. i. administrativnem raziskovanju, ki služi učinkovitemu upravljanju komuniciranja (npr. oglaševanja, odnosov z javnostmi, medijske produkcije), model kodiranja pa v kritičnem raziskovanju, ki poudarja, da je komuniciranje pogosto del simbolnih bojev za prevlado oz. hegemonijo, da diskurzi vladajočih posameznikov in organizacij dominirajo ter izvajajo ideološko indoktrinacijo.
Znanstveno raziskovanje komuniciranja izhaja iz zgodovinskega razvoja filozofije, jezikoslovja in retorike, kot samostojna disciplina pa se je začela razvijati v sredini 20. st. s Shannonovo teorijo informacij, Lazarsfeldovim raziskovanjem predvolilnih komunikacijskih procesov v okrožju Erie ter Schrammnovo analizo množičnega komuniciranja. Kompleksnost komuniciranja omogoča, da pristopamo k raziskovanju komuniciranja z različnih vidikov, zato je komunikologija v svojem temelju interdisciplinarna: navezuje se na jezikoslovje, sociologijo, ekonomijo, politologijo, kulturologijo, psihologijo, filozofijo ter druge humanistične in družboslovne discipline. Komuniciranje raziskuje tudi vrsta naravoslovnih disciplin, npr. matematična teorija, inženirsko raziskovanje ter tehnično modeliranje procesiranja signalov v računalništvu in telekomunikacijah, biosemiotika in zoosemiotika, ki se ukvarjata s vprašanji informacijskega procesiranja v naravi, med organizmih in živalmi. Čeprav ima komunikologija enoten terminološki aparat temeljnih pojmov, pa interdisciplinarna prepletenost komunikologije otežuje razvoj enotne in integralne epistemologije. Komunikologija vključuje vrsto poddisciplin oz. raziskovalnih področij, ki jih ni mogoče konsistentno opredeliti kot del integralnega sistema komunikologije. Raziskovalna področja lahko vidimo na strukturi sekcij mednarodnih komunikoloških združenj, npr. International Communication Association, ki je usmerjena izključno na znanstveno raziskovanje in vključuje sekcijo Public relations, ter International Association of Business Communicatiors, ki je bolj strokovno in praktično usmerjena na področja odnosov z javnostmi ter korporativnega in marketinškega komuniciranja. (Razlago napisal A. Škerlep.)
Angleško: communication studies (mn.), communicology, communication sciences (mn.)
● Še posebej na področju
komunikologije ni jasno, v kakšnem razmerju so odnosi z javnostmi z drugimi možnimi komunikacijskimi študiji (organizacijskim komuniciranjem ipd.).
● Znotraj današnje Fakultete za družbene vede pa je prve korake pri uveljavljanju tržne
komunikologije kot samostojnega študijskega programa mogoče zaslediti konec šestdesetih let.
sbz0 SBZ2
[študij, program, področje, smer] več...
○ Pri primerjavi se moramo vseskozi zavedati dejstva, da gre pri programu ICM za visokošolski, pri študiju
komunikologije pa za univerzitetni program.
○ Program ICM je torej glede na ostale univerzitetne in visokošolske programe na Nizozemskem precej bolj mednarodno usmerjen, zato neposredna primerjava s študijem
komunikologije ne bi bila najbolj ustrezna.
○ Ravno zaradi tega podatki za sam študijski program
komunikologije niso bili na voljo.
○ Slovenski dodiplomski študijski program
komunikologije je le leto dni starejši od programa ICM, pot do njegovega nastanka pa je bila veliko bolj naravna in zapletena.
○ Kar pomeni, da bi v Sloveniji na področju
komunikologije poleg sedanjega univerzitetnega potrebovali še neke vrste visokošolski program, ki bi študente pripravljal na njihovo strokovno kariero in delo v praksi.
○ Še posebej na področju
komunikologije ni jasno, v kakšnem razmerju so odnosi z javnostmi z drugimi možnimi komunikacijskimi študiji (organizacijskim komuniciranjem ipd.).
○ Sprva je bil študijski program del ekonomskega oddelka na Faculty of Economics and Management, znotraj katerega je obstajala smer praktične
komunikologije, skozi leta pa se je razvila v samostojen študijski program (N6, str. 1), ki se danes izvaja na Faculty of Communication and Journalism.
○ Kot primer lahko navedemo razlikovanje med dvema smerema
komunikologije.
[
razvoj]
več...
○ To je v določenih obdobjih bolj, v drugih manj zaviralo razvoj
komunikologije.
○ Komunikološka hrestomatija 2 - Razvoj empirične
komunikologije v ZDA.
[
diplomant, študent]
več...
○ Po drugi strani pa bi tudi delodajalci vedeli, kakšna znanja in kompetence imajo diplomanti
komunikologije po končani izobrazbi.
○ Poudarjanje praktične usmerjenosti študija po eni strani pomeni, da študenti programa ICM nimajo teoretične globine, so pa po drugi strani sposobni takoj po diplomi začeti delati samostojno v praksi, medtem ko diplomanti
komunikologije potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na ''resnični svet'' in da spoznajo, kako teoretični koncepti v realnem okolju dejansko funkcionirajo.
○ Prvi letnik je namenjen nabiranju temeljnih družboslovnih znanj, zato imajo študenti
komunikologije skorajda identičen študijski program.
○ Pred štirimi leti je velika večina študentov
Komunikologije - trženja in tržnega komuniciranja pri vajah Tržnega raziskovanja izjavila, da nima svojega elektronskega naslova in da zelo redko ali celo nikoli ne uporablja interneta.
pbz0 SBZ0 [
politična, tržna]
več...
○ Vreg navaja, da "politična
komunikologija proučuje politično vedenje in komuniciranje v komunikološki perspektivi".
○ Avtor predlaga, da to novo znanstveno področje lahko imenujemo politična
komunikologija, s čimer bi ga lahko ločevali od drugih področij komunikologije.
○ Prav tako bi morali tudi univerzitetni profesorji (uporabne ali tržne)
komunikologije biti neprestano, sicer v nekoliko manjši meri kot učitelji na visokih šolah, v stiku s praktičnim področjem.
○ Znotraj današnje Fakultete za družbene vede pa je prve korake pri uveljavljanju tržne
komunikologije kot samostojnega študijskega programa mogoče zaslediti konec šestdesetih let.
[
uporabna, praktična]
več...
○ Prav tako bi morali tudi univerzitetni profesorji (uporabne ali tržne)
komunikologije biti neprestano, sicer v nekoliko manjši meri kot učitelji na visokih šolah, v stiku s praktičnim področjem.
○ Ravno zaradi tega se bom bolj kot na vsebino predavanj osredotočila na sam sistem in strukturo izobraževanja bodočih strokovnjakov in znanstvenikov na področju (uporabne )
komunikologije.
○ Sprva je bil študijski program del ekonomskega oddelka na Faculty of Economics and Management, znotraj katerega je obstajala smer praktične
komunikologije, skozi leta pa se je razvila v samostojen študijski program (N6, str. 1), ki se danes izvaja na Faculty of Communication and Journalism.
○ Mi se osredotočamo na kompetence, ki jih bodo študenti potrebovali pri delu na področju (praktične)
komunikologije v organizacijah, profitnih in neprofitnih.
SBZ0 in/ali sbz0 [
novinarstvo]
več...
○ Študij odnosov z javnostmi poteka znotraj oddelka za novinarstvo in
komunikologijo na fakulteti za humanistične in družbene vede.
○ Oddelek za novinarstvo in
komunikologijo je razdeljen na tri študijska področja: novinarstvo, odnose z javnostmi in avdiovizualna sredstva.
→
komunikolog →
komunikologinja
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost