Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Cláviceps
kláviceps; askomicetna gliva, ki zajeda žita. Nitaste askospore okužijo cvetove žit, se razrastejo v micelij in naredijo številne konidiospore. Micelij se razvije v značilen sklerocij, ki prezimi. Na sklerociju se razvijejo periteciji z aski, v katerih je po osem nitastih askospor. Sklerocij vsebuje več alkaloidov, ki lahko povzročijo zastrupitve živine, krmljene z okuženo krmo. Znamenja bolezni so nekoordinirano delovenje mišic in splav, C. purpúrea zajeda pretežno rž, kjer dela sklerocije, znane kot rženi rožički. Iz njih ekstrahirajo ergot alkaloide, derivate lizergove kisline, ki krčijo periferne žile in gladko mišičje. Za potrebe farmacevtske industrije gojijo glivo C. purpúrea na velikih plantažah rži, danes pa tudi submerzno v industrijskih fermentorjih.
clo
enota za toplotno izolacijo oblačil, en clo pomeni izolacijo (ustreza približno 0,5 cm debeli plasti volne), ki je potrebna, da ohranja toplo mirujočo osebo v notranjem prostoru pri 21,1 °C
Clostrídium
klostridij; rod po Gramu pozitivnih, anaerobnih, sporogenih, večinoma saprofitnih paličastih bakterij. Imajo kroglaste ali jajčaste endospore, ki leže centralno, terminalno ali subterminalno. Najdemo jih v črevesju človeka in živali, v zemlji, vodi, prahu, živilih in na rastlinah. Energijo pridobivajo s fermentacijo sladkorjev in beljakovin. Patogene vrste klostridijev izdelujejo encime in eksotoksine, ki povzročajo hude bolezni pri ljudeh in živalih. Tipska vrsta je C. butyricum. Medicinsko pomembni klostridiji so C. tétani, C. botulinum, C. difficile, C. perfringens in drugi klostridiji plinske gangrene. Nekateri predstavniki, npr. C. acetobutylicum, so pomembni za produkcijo acetona, isopropanola in butanola.
Dostopnost