Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dŕsati
-am R P
1. kdo/kaj močno pritiskati (komu/čemu) na/ob koga/kaj / po kom/čem delati (s kom/čim)
2. kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje/kod
3. kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
dŕsati se
-am se P
1. kdo/kaj premikati se po ledu (iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje/kod)
drséti
-ím P
1. kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči (komu/čemu) iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod/kod/kam
2. biti nevarno spolzko komu/čemu /pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod/kod/kam
Družbena vloga
Skupek navodil (norm), s katerimi socialno okolje posameznika (kot nosilca vloge) obvezuje k takšnemu vedenju, kakršno je skladno z njegovim socialnim statusom. Na primer, tradicionalna vloga matere v patriarhalnih okoljih je opredeljena z normami o tem, kako mora skrbeti za člane svoje družine, voditi gospodinjstvo, biti poslušna do moža itd. Poklicna vloga socialne delavke in delavca nalaga osebi, ki opravlja ta poklic, da ima strokovno znanje in veščine, s katerimi lahko koristi svojim uporabnikom, da je sposobna prepoznavati njihove stiske, da izpolnjuje določene standarde poklicne etike itd. Vloge so v pomembni meri določene glede na druge vloge (vloga očeta glede na vlogo matere, vloga nadrejene osebe v razmerju do vlog podrejenih oseb, vloga trgovca glede na vlogo potrošnika); podobno tudi določenega statusa ne moremo razumeti neodvisno od drugih družbenih statusov. Zato velja, da posamezniki vstopajo v medsebojne interakcije preko družbenih vlog in statusov. Privzeta vloga posa...
Družbeni sloj
Kategorija ljudi, ki so v približno enakem položaju po količinskem, motivacijskem in relacijskem kriteriju, kar pomeni: (a) da razpolagajo s približno enako količino družbene moči, materialnih in simbolnih dobrin ter ugleda; (b) da imajo približno enako stopnjo kontrole nad bilanco lastnih stroškov in dobitkov (kjer stroški predstavljajo vse, česar nočemo, dobitki pa vse, kar si želimo); (c) da se zaradi podobnega načina življenja opazno razlikujejo od ljudi znotraj drugih stratifikacijskih kategorij iste družbe.
družbnik/nica
Družbnik oz. družbnica je oseba, ki je sestavni del posameznikove družbe. Če vzamemo, da je oseba A naš proučevani subjekt, ta sklene trdno prijateljstvo z osebama B in C. Oseba B ima prijatelja D, oseba C pa prijatelja Č. Oseba A s Č-jem in D-jem nima nekega posebnega, globokega odnosa - skupaj ga žurajo, hodijo na morje, se skratka veliko videvajo, vendar nikoli zunaj svoje družbe (vedno sta poleg še B in C). Tako se ustvari varljiv občutek, da sta ti osebi D in Č več kot le boljša znanca osebi A, da se nanju lahko zaneseš, čeprav jo bolj slabo poznaš. Oseba, ki jo srečuješ le v okviru širše, a stalne družbe, je družbnik oz. družbnica.
drvarnica
a) neurejena ženska, praviloma dolga in suha
Franceljnova ta nova je pa taka drvarnica!
b) neugleden, zastarel avto
Se s tako drvarnico okrog vozi.
c) vsak predpotopni in slabo delujoč aparat ali stroj
Drvarnice ob hišah so bile pogosto iz najrazličnejših (odpadnih) gradiv od povsod znešena sračja* gnezda
*Sračja v smislu neumetelne gradnje gnezda. Sračja v smislu nakradenega materiala
Dostopnost