Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tepéžkati
-am nedov. -ajóč, -áje; tepéžkanje (ẹ̑) nardp. Otroci so hodili tepežkat
težáva
-e ž (ȃ) 1. blažiti ~e; življenjske ~e; ~e v prometu; znajti se v ~ah; imeti ~e pri orientaciji2. brez ~e, težav hoditi; s ~o se premikati; imeti ~e pri učenju; poud. imeti srčne ~e |biti zaljubljen|; prakt.sp. Z vodo so ~e, je ~ |Vode ni dovolj; Voda ni ustrezne kakovosti|; poud. križi in ~e |neprijetnosti|;
tìnk
in tínk posnem. medm. (ȉ; ȋ) ~, ~, so zaslišali kravje zvonce; ~, ~, so zazvenele šipe
tísoč
-- s (ȋ) Tri ~ in štiri ~ je sedem ~ 〈3000 + 4000 = 7000〉; Desetkrat sto je ~ 〈10 × 100 = 1000〉; bankovci po ~; prebrati številko ~; poud.: Njene možnosti so bile ~ proti ena |zelo majhne|; ~ in ~ jih je bilo |zelo veliko|;
tísoč
-- tudi tísoč -ih glav. štev. (ȋ) Zbralo se je okrog ~ ljudi; tek na ~ metrov; naklada s pet ~ izvodi; poud.: imeti ~ izgovorov, vprašanj |veliko, dosti|; Šipa se je razbila na ~ koscev |nešteto|; na ~e ptic je bilo mrtvih tísoč -- m, ž, s mn., člov. (ȋ) Od ~ so jih sprejeli tristo; publ. gornjih deset ~ |najbogatejši, najvplivnejši ljudje|;
tísočkrat
kratn. prisl. (ȋ) ~ tisoč je milijon; ~ daljši; poud.: Tudi če jim ~ ukaže, ne ubogajo |velikokrat|; To zadevo so pretehtali tisoč in ~ |neštetokrat|;
tístikrat
kratn. prisl. (ȋ) redk. takrat: ~ sta se prvič srečala; Že ~ so se prepirali tístikrat -- s, pojm. (ȋ) Od ~ je preteklo več let
tiščáti
-ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í) 1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|; tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi|; tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|;
tjà
kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) 1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|;
Dostopnost