Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tŕčiti
-im dov. -en -ena; tŕčenje (ŕ ȓ) ob koga/kaj Pri vstopu ~ ~ podboj; poud. ~ ~ nerazumevanje |naleteti na|; poud. trčiti na koga/kaj ~ ~ znanca |naleteti na, srečati|; trčiti v koga/kaj ~ ~ tovornjak; knj. pog. trčiti kaj ~ avtomobil poškodovati: trčiti z/s kom/čim ~ s tovornjakom; ~ z vsemi pri mizi |nazdraviti|; trčiti z/s čim ob kaj ~ s kozarcem ob steklenico; Trčili so in izpili; Vlaka sta trčila tŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Plesalca sta se pri obratu trčila
tŕd
-a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena: neobč.: ~a revščina huda, velika: ~a zima huda, zelo mrzla: poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|; tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo ≥ trdno gorivo: tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
trèsk
posnem. medm. (ȅ) ~, ji je padel krožnik na tla; Strele so udarjale: ~, ~, ~
tréščiti
-i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑) 1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|; tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|;
tréti
trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|;
trétji
-a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred 〈3.〉; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega 〈3.〉 |10. marca|; trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi: trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič:
tríje
tudi trijé trí -í glav. štev. -ém -í -éh -émi (ȋ; ẹ̑) ~ bratje; ~i lipe; ~i okna; ~i tisoč; ~i ure hoda; obvladati ~i svetovne jezike; igra v ~eh dejanjih; delati v ~eh izmenah; V ~eh letih bo projekt končan; zmagati s ~emi goli prednosti; ⚪ ~ možgani troje možganov: ⚪ ~i grablje troje grabelj: ⚪ ~i vrata troje vrat: Počakaj ~i, štiri minute; jezikosl. ~i pike 〈...〉 tríje tudi trijé tréh m mn., člov. (ȋ; ẹ̑) Od sedmih so ostali živi le ~; biti sam proti ~em; Za družbo so potrebni ~ trí tréh ž mn., člov. (ȋ) ~ so že rodile; nečlov. vstati ob ~eh zjutraj |ob 3. uri; ob 3h; ob 3.00|; trí tréh s mn. (ȋ) Eno tele so prodali, ~ so ostala pri hiši
Dostopnost