Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tedàj
[tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
tísti
-a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|; tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|;
tístile
tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjem tístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti tístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele prava tístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
toda
[poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
tolikéro
-ih tudi tolikéro -- kaz. vrst. količ. zaim. (ẹ̑) ~im ljudem je pomagal — delavcem, kmetom, nameščencem —, da je res imel dober občutek
tvój
tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó) 1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|; 4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|; tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|; tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine: po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji: po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju: