Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih
Soglašam in zapri
1. plemiški veleposestnik 2. nosilec nemške militaristične miselnosti 3. gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
-ja m z -em člov. (ú) |pruski veleposestnik; gojenec vojaške šole v carski Rusiji|; júnkerjev -a -o (ú)
Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
samostalnik, občno_ime, moški spol: junker, junkerja, junkerju
Vir: Slovenski oblikoslovni leksikon Sloleks - Projekt "Sporazumevanje v slovenskem jeziku", 2008-2013, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
eo junkro, kampnobelo
Vir: Slovensko-esperantski slovar - Mica Petrič
bunker, junker
Vir: Amebisov slovar rim - Amebis
1. nanašajoč se na Pruse ali Prusijo 2. zelo strupena kislina, z vonjem po grenkih mandeljnih,
