sl
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
Vir: Razvezani jezik - Društvo za domače raziskave
