bedéti -ím tudi bdéti -ím [prva oblikabədnedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 

  1. 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč
     
    ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res
  2. 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev

bedé tudi bdé: bede ležati

bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek