dól -a [tudidou̯m, mest. mn. stil. doléh (ọ̑) star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg
 
ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli
 
fiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek