olupíti in olúpiti -im dov. (ī ú) odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem // odstraniti lubje: olupiti deblo

olupíti se in olúpiti se navadno z zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se mu je olupila / pog. nos se mu je olupil koža na nosu

olúpljen -a -o: olupljen krompir; hrbet ima ves olupljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek