premolčáti -ím [u̯čdov., premólči; premólčal (á í) 

  1. 1. molče prebiti, preživeti: cele dneve premolči / vso pot do doma sta premolčala
  2. 2. knjiž. ne odgovoriti, ne reagirati na kaj: vprašanje je premolčal; ne bi bilo prav, če bi to kar premolčali
    ● 
    knjiž. pisatelj je vsa medvojna leta premolčal ni ničesar objavil; zastar. premolčal je svoje ime zamolčal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek