• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

támar -ja m (á) 

  1. 1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar
  2. 2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek