usekováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. odstranjevati sluz iz nosu: usekovati otroka / usekovati si nos
  2. 2. star. odstranjevati ogorek; otrinjati: usekovati trsko / usekovati svečo

usekováti se s pihanjem zraka skozi nos odstranjevati iz njega sluz: ženske so si brisale oči in se usekovale; glasno, močno se usekovati; usekovati se v robec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek