zalágati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami
  2. 2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki
  3. 3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja
  4. 4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, gramofonske plošče
  5. 5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati
    ● 
    neprav. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati
    ♦ 
    igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon

zalágati se ekspr. nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek