epilepsíja -e ž  kronična motnja možganske funkcije, za katero so značilni ponavljajoči se napadi nezavesti ali motnje zavesti in/ali motnje motoričnih, senzoričnih, vegetativnih in psihičnih funkcij (napadi so lahko znak zelo različnih bolezni osrednjega živčevja)  sin. božjast, epilepsia, morbus sacer, padavica

Proste zveze:
juvenilna ~ z absencami, otroška ~, otroška ~ z absencami;  

Razložene stalne zveze:
abdominalna ~ psihomotorični napadi, ki se javljajo kot občasne trebušne bolečine (zaradi močnejše peristaltike), lahko tudi z navzeo, bledico, znojenjem, diarejo in z disritmijo v elektroencefalogramu sin. epilepsia abdominalis, epilepsia visceralis, Moorov sindrom, syndroma Moore;
benigna ~ s centrotemporalnimi trni napogostejša otroška, domnevno genetsko pogojena epilepsija z ugodnim izidom, ker preneha v adolescenci (kaže se s kratkotrajnimi fokalnimi napadi s senzoričnimi in motoričnimi motnjami na eni strani obraza, v ustih in žrelu, z motnjo govora, slinjenjem in tipično sliko v elektroencefalogramu, sledijo lahko tonično-klonični krči);
centrencefalna ~ ki nastane po vzburjenju srednjih delov možganov sin. epilepsia centrencephalica;
diencefalna ~ centrencefalna epilepsija s pretežno vegetativnimi motnjami sin. epilepsia diencephalica;
~ čelnega režnja skupina epileptičnih sindromov z napadi, ki izhajajo iz čelnega režnja, z motnjo zavesti ali brez, lahko s širjenjem v strukture zunaj čelnega režnja in/ali naknadno generalizacijo (napadi so običajno kratkotrajni, brez zmedenosti po napadu, pogosti /večkrat dnevno/, večkrat iz spanja, v ospredju so motorični pojavi, značilni so kompleksni gibalni avtomatizmi);
~ petit mal star. → epilepsija z absencami;
~ senčnega režnja skupina epileptičnih sindromov z napadi, ki se začenjajo v senčnem režnju, zavest pogosto ni prizadeta, napad traja dlje kot eno minuto, mogoče je širjenje motnje v strukture zunaj senčnega režnja in naknadna generalizacija (izraženi so vegetativni, psihični in senzorični simptomi, pogoste so avre in avtomatizmi);
~ z absencami oblika epilepsije, ki se kaže z napadi kratkotrajne izgube zavesti, z značilno sliko v elektroencefalogramu in brez značilnosti generaliziranega epileptičnega napada prim. petit mal;
~ z mioklonično-atoničnimi napadi ki se pojavi najpogosteje med 2. in 4. letom starosti z mioklonično-atoničnimi napadi sin. EMA;  prim. mioklonično-atonični napad;
farmakorezistentna ~ ki je neodzivna na farmakološko zdravljenje;
fokalna ~ epilepsija z napadi, ki se začnejo z aktivacijo anatomskega in/ali funkcijskega sklopa nevronov, omejenega samo na del ene hemisfere sin. epilepsia partialis;
fotogena ~ refleksna epilepsija, pri kateri sprožijo napad svetlobni dražljaji;
generalizirana ~ epilepsija z napadi, pri katerih pride do aktivacije nevronov v obeh možganskih hemisferah ali v njunem večjem delu prim. generalizirani epileptični napad;
idiopatična ~ ki ji ni mogoče najti vzroka;
kortikalna ~ epilepsija zaradi okvare možganske skorje sin. epilepsia corticalis;
lokalizirana ~ epilepsija s fokalnimi (parcialnimi) napadi;
mioklonična ~ klinično heterogena skupina epilepsij z miokloničnimi napadi, nekatere so benigne, druge dedne in progresivne ter vodijo v demenco z marazmom in v smrt lahko že v otroštvu ali adolescenci prim. Laforova bolezen, Unverricht-Lundborgova bolezen;
mioklonična juvenilna ~ epilepsija z generaliziranimi napadi, ki se začnejo z obojestranskim mioklonusom ob ohranjeni zavesti, katerim sledi izguba stika z okolico in tonično-klonični krči;
muzikogena ~ posebna oblika refleksne epilepsije, pri kateri napad povzroči glasba nasploh ali določena glasba;
neonatalna ~ vsak od sindromov z epileptičnimi krči pri novorojenčkih, ki so lahko benigni ali se kažejo zelo diskretno;
od piridoksina odvisna ~ redka oblika epilepsije, ki se začne že intrauterino in se ne odziva na zdravljenje s standardnimi antiepileptičnimi zdravili, ampak na velike odmerke piridoksina ali piridoksalfosfata (vzrok je v avtosomsko recesivno dedni mutaciji gena za antikvitin, vrsto aldehid dehidrogenaze /aminoadipatsemialdehid dehidrogenaza/, ki je udeležena v razgradnji lizina (1), neaktivnost encima vodi v kopičenje aminoadipatsemialdehida, katerega presnovki inaktivirajo piridoksalfosfat)  sin. deficit aminoadipatsemialdehid dehidrogenaze;  prim. glutamat dekarboksilaza;
parcialna ~ fokalna → epilepsija;
potravmatska ~ ki je posledica možganske poškodbe sin. epilepsia posttraumatica;
primarno generalizirana ~ pri kateri ob napadu epileptično proženje nevronov takoj zajame obe možganski hemisferi ali njun večji del in za katero je značilna nezavest ali motnja zavesti (v to skupino epilepsij se uvrščajo tonično-klonični napad, tonični napad, mioklonični napad, absenca in atonični napad );
psihomotorična ~ star. → epilepsija senčnega režnja;
refleksna ~ pri kateri izzovejo napad raznovrstni dražljaji (npr. utripajoča svetloba, pritisk na brazgotino, interoceptivni ali okušalni dražljaji);
rolandovska ~ star. benigna → epilepsija s centrotemporalnimi trni;
rotatorna ~ epilepsija senčnega režnja, pri kateri je avtomatizem vrtenje telesa;
sekundarno generalizirana ~ ki se začne s fokalnim napadom, naknadno pa se epileptično proženje nevronov razširi na obe možganski hemisferi ali na njun večji del;
simptomatska ~ ki je posledica znanega vzroka ali pa za vzrok obstaja močan sum;
temporalna ~ star. → epilepsija senčnega režnja;
visceralna ~ star. abdominalna → epilepsija;
žariščna ~ fokalna → epilepsija 

Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek