glikolíza -e ž po klasični definiciji presnovna pot, po kateri se glukoza razgrajuje do piruvata, ki se lahko v prisotnosti kisika oksidativno dekarboksilira do acetil-CoA, v anaerobnih razmerah ali v celicah brez mitohondrijev pa reducira do laktata sin. Embden-Meyerhofova pot, glikolizna pot
Razložene stalne zveze:
aerobna ~ 1. encimska razgradnja glukoze do piruvata v prisotnosti kisika (starejša definicija) 2. encimska razgradnja glukoze do laktata v prisotnosti kisika v rakavih celicah in normalnih celicah v fazi hitre rasti (novejša definicija);
anaerobna ~ encimska razgradnja glukoze do laktata pri odsotnosti kisika ali odsotnosti mitohondrijev v celicah
Dostopnost
Dostopnost