imúnoterapíja -e ž  zdravljenje bolezni s povzročanjem, ojačenjem ali zaviranjem imunskega odgovora 

Proste zveze:
~ raka, ~ rakavih bolezni;  

Razložene stalne zveze:
adoptivna ~ pasivna imunost, dosežena s prenosom limfocitov (ne antiseruma) z imunega darovalca na neimunega prejemnika istega sokrvnega seva (pri poskusni živali);
aktivna ~ dajanje sredstev, ki spodbujajo splošni ali specifični (glede na vrsto bolezni) imunski odziv organizma;
aktivna nespecifična ~ dajanje kakega splošnega imunostimulanta;
aktivna specifična ~ dajanje bolezensko specifičnih antigenov (npr. inaktiviranih avtogenih (1) ali homolognih (2) tumorskih antigenov);
hitra specifična ~ specifična imunoterapija, pri kateri se vzdrževalni odmerek doseže v nekaj urah ali dneh;
~ alergije metoda zdravljenja bolezni takojšnje preobčutljivosti, pri kateri s podkožnimi injekcijami alergena ali kapljicami alergena pod jezik dosežejo specifično toleranco proti alergenu, največkrat jo izvajajo s strupi os, čebel, cvetnim prahom in pršico;
pasivna ~ dajanje bolezensko specifičnih protiteles (npr. seruma ali imunoglobulinov rekonvalescentov po bolezni iste vrste);
pasivna specifična ~ zdravljenje določene bolezni s specifičnimi protitelesi, serumom ali koncentriranimi imunoglobulini človeškega ali živalskega izvora;
podkožna ~ specifična imunoterapija alergije z vbrizganjem alergena v podkožje;
sublingvalna ~ specifična imunoterapija alergije z dajanjem kapljic alergena pod jezik;
supresivna ~ imunosupresivna → terapija;
zgoščena ~ specifična imunoterapija, pri kateri bolnik v enem dnevu dobi več odmerkov alergena 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek