trombocitopeníja -e ž znižana koncentracija trombocitov v krvi, ki se manifestira kot purpura, podplutbe, krvavitev iz nosa ali dlesni idr. sin. thrombocytopenia, trombopenija
Stalne zveze:
sindrom hemangiom-trombocitopenija, sindrom ~e in odsotnosti radiusov;
Razložene stalne zveze:
neonatalna aloimunska ~ trombocitopenija zaradi aloprotiteles matere pri inkompatibilnosti sistema HPA, ki v fetalni in neonatalni krvi povzročijo trombocitopenijo;
primarna imunska ~ trombocitopenija zaradi avtoprotiteles proti membranskim glikoproteinom trombocitov, ki se klinično kaže s krvavitvami v koži in sluznicah sin. hemoragična purpura, idiopatična trombocitopenična purpura, imunska trombocitopenična purpura, ITP, purpura haemorrhagica;
sekundarna imunska ~ imunska trombocitopenija v sklopu drugih bolezni (npr. pri sistemskem eritematoznem lupusu, antifosfolipidnem sindromu, boleznih ščitnice, limfoproliferativnih boleznih, aidsu, hepatitisu C in drugo);
s heparinom povzročena ~ ki nastane zaradi tvorbe protiteles proti različnim vrstam heparina pri antitrombotičnem zdravljenju (kompleks protitelo-heparin aktivira trombocite k nastajanju mikrotrombusov) sin. HIT; prim. protitelo HIT
Dostopnost
Dostopnost