Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
družbnik/nica
Družbnik oz. družbnica je oseba, ki je sestavni del posameznikove družbe. Če vzamemo, da je oseba A naš proučevani subjekt, ta sklene trdno prijateljstvo z osebama B in C. Oseba B ima prijatelja D, oseba C pa prijatelja Č. Oseba A s Č-jem in D-jem nima nekega posebnega, globokega odnosa - skupaj ga žurajo, hodijo na morje, se skratka veliko videvajo, vendar nikoli zunaj svoje družbe (vedno sta poleg še B in C). Tako se ustvari varljiv občutek, da sta ti osebi D in Č več kot le boljša znanca osebi A, da se nanju lahko zaneseš, čeprav jo bolj slabo poznaš. Oseba, ki jo srečuješ le v okviru širše, a stalne družbe, je družbnik oz. družbnica.
geštetner
razmnoževalnik, kopirec, plagiator,
a)Človek, ki hitreje piše kot razmišlja.
b)Človek, ponovljeno razširja iste misli
c) Človek, ki samo posreduje tuje misli, a jih prestavlja kot svoje.
Ne oziraj se nanj. Nič novega ne bo povedal. On je en geštetner
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
piči-pokl
Tako se je nekdaj reklo avtu, ki je sicer bolj znan kot bolh(c)a, pegla ali peglezn, kremšnita. P 126. To sta mi potrdili dekle iz Šentjurja in gospa iz Postojne.
stekli polž
Naslov izmišljene pravljice, ki ga starši uporabijo, ko se jim ne da pripovedovati zgodb. Ponavadi nastopa skupaj z Jaro kačo, starši pa predstavijo obe pravljici s svojimi dobrimi lastnostmi tako, da se otrok ne more odločiti, katero bi raje slišal.
Primer uporabe:
- Rad bi pravljico za lahko noč!
- Bi raje tisto o Jari kači ali o Steklem polžu?
- O Steklem polžu!
- Ampak o Jari kači je daljša.
- No, pa o Jari kači.
- Ampak o Steklem polžu je lepša.
- No, pa o steklem polžu ...
Pomensko vprašanje:
Jara kača je mlada kača. Za "steklega" polža pa so me prepričevali celo za troje: a) steklinastega (bolnega) polža, b) polža, ki je začel teči (shodil, splaval, stekel), c) nekateri celo govorijo o "steklenem" polžu (polž, skozi katerega vidiš, in ga pravzaprav ni)
Glej tudi Fran Milčinski: Od jare kače in steklega polža.
Dostopnost