Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
baktêrioklorofíl
barvilo pri anoksigenih fototrofnih bakterijah (BChl): Bchl a (pri nekaterih škrlatnih algah), BChl b (pri škrlatnih bakterijah, ki nimajo BChl a), BChl c (pri večini zelenih bakterij, skupaj s BChl a), BChl d (pri nekaterih zelenih bakterijah), BChl e (pri nekaterih zelenih bakterijah), BChl g (pri Heliobacterium chlorum)
citokróm
beljakovina s hemsko vezanim železom (hemoprotein), ki prenaša elektrone v oksidativni dihalni verigi
filtrácija
ločevanje, izločanje mikroorganizmov ali delcev iz tekočine ali plina z namenom: a) sterilizacije toplotno občutljivih tekočin, b) priprave brezceličnega filtrata pri pridobivanju encimov in antibiotikov, c) štetja majhnega števila celic v velikih prostorninah tekočine ali plina in d) določanja velikosti delcev s precejanjem skozi zaporedje filtrov z različno poroznostjo;
klorofíl
barvilo fototrofnih organizmov; poznamo več oblik klorofilov (Chl): Chl a (pri algah in cianobakterijah), Chl b (pri evglenoidnih bičkarjih in zelenih algah, tudi v rastlinah), Chl c (pri rjavih algah in nekaterih drugih algah), klorofil d (pri rdečih algah). Klorofili so v celici vezani na značilne membrane (tilakoidi) ali organele (kloroplasti, klorosomi, kromatofori).
mitomicín
skupina antibiotikov (A, B, C,), ki preprečujejo podvojevanje DNA
ortomíksovírus
srednje veliki (80 - 120 nm) virusi z ovojnico, ki vsebujejo segmentirano, enoverižno RNA. So vijačno somerni, delci so kroglasti ali filamentozni. Na površini imajo glikoproteinske izrastke, ki so hemaglutinacijsko in nevraminidazno aktivni. Zaradi segmentiranega genoma prihaja pogosto do genetskih rekombinacij in antigenskega spreminjanja površinskih izrastkov. Na ta način se pojavljajo novi podtipi. V tej skupini so virusi influence (virus influence tip A, B in C) pri človeku in živalih (konjih, prašičih, govedu). Sem sodi tudi virus klasične kokošje kuge.
Salmonélla
salmonela; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih, paličastih, večinoma peritrihnih, antigensko heterogenih, po Gramu negativnih bakterij, ki navadno ne fermentirajo laktoze in ne izdelujejo indola. Citrat navadno izkoriščajo kot edini vir ogljika. Rod uvrščamo v družino Enterobacteriáceae. Salmonele povzročajo dve skupini bolezni in sicer tifusno skupino, pri kateri gre za splošno infekcijo s septikemijo, in v drugo skupino, pri kateri gre navadno za enteritis. V rodu je nad 2500 različnih serovarov. Tipska species je S. chóleraesúis, ki povzroča paratifus C. pri prašičih, redko pri človeku. S. typhi je povzročitelj trebušnega tifusa pri človeku. S. paratyphi A povzroča paratifus A pri človeku, S. schottmúelleri (S. paratyphi B) povzroča paratifus B pri človeku, S. hirschféldii (S. paratyphi C) povzroča pri človeku paratifus C ali pa gastroenteritis. S. enterítidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinátidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinárum-pullórum...
Shigélla
šigela; rod ravnih, asporogenih, negibljivih, po Gramu negativnih paličastih bakterij z respiratornim in fermentativnim tipom presnove, ki povzročajo grižo pri človeku in primatih. Ogljikove hidrate fermentirajo praviloma tako, da nastane kislina brez plina. Klasificiramo jih v podskupine A,B,C,D. V podskupino A uvrščamo S. dysentériae z 10 serovari, v podskupino B uvrščamo S. fléxneri z 8 serovari, v podskupino C uvrščamo S. bóydii s 15 serovari in v podskupino D S. sónnei, ki je serološko homogena. Tipska vrsta je S. dysentériae serovar 1
stréptokináza
izvencelični encim, ki ga izdelujejo streptokoki skupin A, C (humani različek) in nekateri sevi skupine G. Ta encim katalizira reakcijo plazminogen - plazmin (fibrinolizin). Plazmin, ki tako nastane, lizira fibrinske strdke iz človeške krvi. Streptokinaza pospešuje širjenje okužbe, ker je aktivator plazmina, ki lizira fibrinsko bariero, ki obdaja streptokokne lezije.
streptolizín O
hemolitični eksotoksin, ki ga izdelujejo za človeka patogeni beta hemolitični streptokoki skupin A, C in G. Svoje ime ima odtod, ker je občutljiv za kisik (oksigen). Aktiven je samo v reducirani obliki. Streptolizin O je močan antigen in spodbuja organizem k izdelovanju protiteles. Pri osebah, ki so nedavno prebolele okužbo z beta hemolitičnimi streptokoki, najdemo v serumu povečan titer antistreptolizina O. Antistreptolizinski titer ugotavljamo z antistreptolizinskim testom (AST). Test je zelo pomemben za diagnozo in prognozo akutnega revmatičnega poliartritisa in akutnega glomerulonefritisa. Streptolizin O je letalen, če ga vbrizgnemo poskusnim živalcam v velikih dozah. Deluje citotoksično, vključno na levkocite. Deluje tudi specifično kardiotoksično.
Dostopnost