Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Θρᾴκη
, ἡ, ion. ep. Θρῄκη, Θρηίκη 1. Trakija, vzhodno od Makedonije; preb. Θρᾷξ, κός, ion. Θρῆιξ, ικος in Θρῇξ, κός; adi. Θρᾴκιος, Θρῄκιος, ion. Θρηίκιος 3 s fem. Θρηίσσα, Θρῇσσα, at. Θρᾷττα Tračan, trakiški; Θρηικίη Σάμος = Samotrake. – adv. Θρῄκηθεν iz Trakije. 2. ἡ ἐν τῇ Ἀσίᾳ azijska Trakija ob Bosporu; preb. οἱ Θρήικες.
θραύω
[fut. θραύσω, aor. ἔθραυσα, pass. pf. τέθραυμαι, aor. ἐθραύσθην, adi. verb. θραυστός] razbijam, zlomim, starem, raztrgam, σάρκας zmečkam; pren. slabim, uničujem.
Θρῖα
, ἡ atiška občina; adi. Θριάσιος 3 triaziski, πεδίον ravan med Trijo in Elevzino, Θριᾶσι v Triji, Θριῶζε v Trijo.
θῡ́ω
[Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvede...
ἰάομαι
(gl. ἰαίνω) d. m. [fut. ἰᾱ́σομαι, aor. ἰᾱσάμην, pf. ἴᾱμαι, aor. pass. ἰᾱ́θην, adi. verb. ἰᾱτός, ion. ἰήσομαι, ἰησάμην] 1. zdravim, lečim. 2. popravim, κακὸν κακῷ izbijem klin s klinom; ozdravim (-éti) ἀπό τινος.
Ἰάπυγες
, ων, οἱ, ion. Ἰήπυγες narod v spodnji Italiji; dežela Ἰαπυγία, ἡ, ion. Ἰηπυγία, adi. Ἰαπύγιος 3.
Ἴβηρ
, ηρος, ὁ prebivalec severne Hispanije, ki se je zvala Ἰβηρία, ἡ; adi. Ἰβηρικός 3.
ἴδη
, ἡ, dor. ἴδα (ῑ) 1. z gozdovi obrastlo gorovje, goščava, gozd, šuma, les(ovje). 2. Ἴδη gora v Troadi, Ἴδηθεν od Ide sem; adi. Ἰδαῖος 3.
ἰδιώτης
, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.
ἱδρύω
[Et. iz sedrujo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. fut. ἱδρῡ́σω itd., aor. pass. ἱδρύνθην, adi. verb. ἱδρῠτέον]. 1. act. a) velim komu usesti se, utaboriti se στρατιήν, posadim koga kam λαούς, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, παρά τινι; b) postavljam, stavim, gradim, zidam βωμούς. 2. pass. usedem se ἐν τῇ κεφαλῇ, mirujem, počivam (brez dela) οὐχ ἱδρυτέον, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem ποῦ χθονός, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim πόλις, ἱερόν; θεσμοὶ ἱδρυμένοι obstoječi, veljavni zakoni. 3. med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem βωμούς, ναόν.
Dostopnost