vročína

1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote
2. telesna temperatura, povišana nad 37 °C
3. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile v koži

Watson, James Dewey

ameriški biokemik, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 1962 skupaj z M. H. F. Wilkinsom in F. H. C. Crickom za odkritje molekulske strukture nukleinskih kislin in njenega pomena za prenos informacij v živi snovi

Weller, Thomas Huckle

ameriški zdravnik in parazitolog, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 1954 skupaj z J. F. Endersom in F. C. Robbinsom za odkritje, da je mogoče gojiti mnoge viruse v tkivnih kulturah in jih pri tem tudi raziskovati ter izolirati, kar je omogočilo izdelavo cepiv

Wilkins, Maurice Hugh Frederick

britanski biokemik, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 1962 skupaj s F. H. C. Crickom in J. D. Watsonom za odkritje molekulske strukture nukleinskih kislin in njenega pomena za prenos informacij v živi snovi

Wilson, Clifford

britanski zdravnik

Wilsonov

Yalow, Rosalyn Sussman

ameriška medicinska fizičarka, dobitnica Nobelove nagrade za fiziologija ali medicino 1977 za razvoj radioimunske analize peptidnih hormonov (istega leta sta dobila Nobelovo nagrado tudi R. C. L. Guillemin in A. V. Schally)

Young, Michael W.

ameriški kronobiolog in genetik, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 2017 skupaj z M. Rosbashom in J. C. Hallom za odkritje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo cirkadiane ritme organizmov

zavirálec

snov, ki zavira kak proces (npr. encimsko aktivnost, membranski transport, aktivacijo receptorja, fiziološko funkcijo)

Zinkernagel, Rolf M.

švicarski imunolog, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 1996 skupaj s P. C. Dohertyjem za odkritja na področju specifičnih celičnih imunskih odzivov