Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Paecilomy'ces
pecilomiceta; rod devteromicetnih gliv. Teleomorf je rod Byssochlámys, ki ga uvrščamo v askomicetni red Eurotiáles. Nespolno se razmnožuje z enoceličnimi hialinimi do rumenkastimi, okroglastimi, elipsoidnimi do fuziformnimi konidiji, ki nastajajo na gosto nameščenih konidioforih in dajejo koloniji značilno prahast videz in rumeno-rjavkasto do peščeno barvo. Običajno dela tudi rjave do temno rjave klamidspore. V naravi je pogosta vrsta P. varióti. Je termofilna, maksimalna rastna temperatura je 50°C. Raste na površini premoga, zlasti lignita, na usnju, na hlodih za proizvodnjo celuloze, kjer povzroča temno obarvanje lesa itd. Industrijsko se uporablja za izdelovanje proteinske krme iz odpadne sulfitne lužnice (finski postopek Pekilo).
Paracoccidioídes
rod gliv, ki taksonomsko še ni uvrščen. P. brasiliénsis (prej imenovana Blastomyces brasiliénsis) je dimorfna gliva, ki raste kot kvasovka v telesu in ob 37°C, v tleh in ob 22°C pa v micelijski obliki. Povzroča ti. južnoameriško blastomikozo.
pasterizácija
postopek segrevanja mleka in ali drugih tekočin z namenom, da bi uničili bolezenske mikrobe (npr. salmonele in bacile tuberkuloze) in obenem zmanjšali število nebolezenskih mikrobov. Po dolgotrajni metodi segrevamo mleko 30 minut pri 63° - 66°C, po kratkotrajni metodi 15 sekund pri 72°C, po trenutni metodi pa približno eno sekundo pri 80° - 85°C. Zaradi uničenja bolezenskih klic je pasterizirano živilo sanitarno neoporečno, zaradi zmanjšanega števila saprofitnih mikrobov pa ima podaljšano obstojnost.
psihrofíl
mikroorganizem, ki lahko raste v hladu; za večino psihrofilov je optimalna rastna temperatura izpod 20°C
psihrotróf
mikroorganizem, ki lahko raste pri 5°C ali celo pri nižji temperaturi
ramnóza
(6-deoksi-1-manoza) monosaharid, ki je npr. v substanci C mnogih streptokokov in nekaterih lipopolisaharidih, npr. v antigenih O nekaterih salmonel
Salmonélla
salmonela; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih, paličastih, večinoma peritrihnih, antigensko heterogenih, po Gramu negativnih bakterij, ki navadno ne fermentirajo laktoze in ne izdelujejo indola. Citrat navadno izkoriščajo kot edini vir ogljika. Rod uvrščamo v družino Enterobacteriáceae. Salmonele povzročajo dve skupini bolezni in sicer tifusno skupino, pri kateri gre za splošno infekcijo s septikemijo, in v drugo skupino, pri kateri gre navadno za enteritis. V rodu je nad 2500 različnih serovarov. Tipska species je S. chóleraesúis, ki povzroča paratifus C. pri prašičih, redko pri človeku. S. typhi je povzročitelj trebušnega tifusa pri človeku. S. paratyphi A povzroča paratifus A pri človeku, S. schottmúelleri (S. paratyphi B) povzroča paratifus B pri človeku, S. hirschféldii (S. paratyphi C) povzroča pri človeku paratifus C ali pa gastroenteritis. S. enterítidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinátidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinárum-pullórum...
Shigélla
šigela; rod ravnih, asporogenih, negibljivih, po Gramu negativnih paličastih bakterij z respiratornim in fermentativnim tipom presnove, ki povzročajo grižo pri človeku in primatih. Ogljikove hidrate fermentirajo praviloma tako, da nastane kislina brez plina. Klasificiramo jih v podskupine A,B,C,D. V podskupino A uvrščamo S. dysentériae z 10 serovari, v podskupino B uvrščamo S. fléxneri z 8 serovari, v podskupino C uvrščamo S. bóydii s 15 serovari in v podskupino D S. sónnei, ki je serološko homogena. Tipska vrsta je S. dysentériae serovar 1
Sphaerótilus
rod po Gramu negativnih, paličastih, obvezno aerobnih, asporogenih bakterij, ki živijo v tekočih, organsko onesnaženih sladkih vodah in v aktiv(ira)nem blatu. Posamezne celice (blodilice) edine (tipske) vrste S. nátans so velike 1-2 x 3-10 µm s subpolarnim šopom bičkov. Celice so običajno nameščene v obliki trihoma (laska), ki ga obdaja ovojnica, sestavljena iz kompleksa polisaharidov, beljakovin in maščob. V bogatih gojiščih ne nastanejo ovojnice. Včasih imajo ovojnice še sluzasto plast, v kateri se nabira železov hidroksid. Trihomi z ovojnicami so običajno na enem koncu pritrjeni na podlago. Izrablja lahko mnogo virov C in N, potrebuje pa vitamin B12, oziroma metionin. V celicah se lahko akumulira polihidroksi maslena kislina.
Sporóthrix
sporotriks; rod dimorfnih devteromicetnih gliv. Vrste so saprofiti in jih najdemo v prsti in na rastlinah. Vrsta S. schénckii (prej Sporóthrichum schénckii) je pogojno patogena in povzroča sporotrihozo pri človeku in živalih, zlasti pri konju. Je dimorfna gliva, ki raste v tkivih in v kulturi pri 27°C kot okrogla, ovalna ali cigaram podobna kvasovka, pri 22°C pa v obliki septiranega in razvejenega micelija. Stvarja hruškaste konidije, ki rastejo ob straneh hif in na terminalnih konidioforih. Nekateri menijo, da gre za askomiceto iz roda Ceratocystis.
Dostopnost