Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
stréptokináza
izvencelični encim, ki ga izdelujejo streptokoki skupin A, C (humani različek) in nekateri sevi skupine G. Ta encim katalizira reakcijo plazminogen - plazmin (fibrinolizin). Plazmin, ki tako nastane, lizira fibrinske strdke iz človeške krvi. Streptokinaza pospešuje širjenje okužbe, ker je aktivator plazmina, ki lizira fibrinsko bariero, ki obdaja streptokokne lezije.
streptolizín O
hemolitični eksotoksin, ki ga izdelujejo za človeka patogeni beta hemolitični streptokoki skupin A, C in G. Svoje ime ima odtod, ker je občutljiv za kisik (oksigen). Aktiven je samo v reducirani obliki. Streptolizin O je močan antigen in spodbuja organizem k izdelovanju protiteles. Pri osebah, ki so nedavno prebolele okužbo z beta hemolitičnimi streptokoki, najdemo v serumu povečan titer antistreptolizina O. Antistreptolizinski titer ugotavljamo z antistreptolizinskim testom (AST). Test je zelo pomemben za diagnozo in prognozo akutnega revmatičnega poliartritisa in akutnega glomerulonefritisa. Streptolizin O je letalen, če ga vbrizgnemo poskusnim živalcam v velikih dozah. Deluje citotoksično, vključno na levkocite. Deluje tudi specifično kardiotoksično.
streptolizín S
hemolitični eksotoksin, ki ga izdelujejo beta hemolitični streptokoki skupin A, C in G. Ime ima odtod, ker je topljiv (solubilen) v serumu. Je letalen, če ga vbrizgnemo poskusnim živalcam v velikih dozah. Deluje citotoksično, vključno na levkocite. Ni imunogen.
tést vézanja komplêmenta
serološki test za ugotavljanje protiteles, ki vežejo komplement v serumu človeka ali živali pri nekaterih infekcijskih boleznih. V prvi fazi testa dodamo inaktiviranemu, tj. pol ure pri 56°C segrevanemu serumu, v katerem iščemo protitelesa, antigen in komplement (serum budre). Mešanico pustimo 18 ur pri 4°C ali pol ure pri 37°C. V drugi fazi testa dodamo hemolitični sistem, tj. ovčje eritrocite in serum kunca, ki vsebuje protitelesa proti ovčjim eritrocitom. Mešanico inkubiramo pol ure pri 37°C. Če se pojavi hemoliza, pomeni, da je ostal komplement v prvi fazi testa nevezan in da torej v preiskovanem serumu ni specifičnih protiteles. Test je negativen. Če pa hemoliza izostane, pomeni, da se je v prvi fazi komplement vezal na kompleks antigen-protitelo in da so torej v preiskovanem serumu specifična protitelesa. V tem primeru je test pozitiven.
tétanospazmín
eksotoksin klostridija C. tetani. Je nevrotoksin z molekulsko maso 150.000, ki povzroča klonične in tonične krče.
tindalizácija
postopek, imenovan tudi frakcionirana sterilizacija, ki ga včasih uporabimo za sterilizacijo snovi (npr. gojišč), ki bi jih avtoklaviranje denaturiralo. Snov segrevamo pri temperaturi 80-100°C 30 minut tri zaporedne dni. Vmes pustimo snov stati pri sobni temperaturi ali pa jo inkubiramo pri 37°C. Prvo segrevanje uniči vse vegetativne bakterijske oblike, trosi pa prežive. Drugo in tretje segrevanje uniči še tiste vegetativne oblike, ki vzklijejo iz trosov v času inkubacije.
tóplo hládna líza
pojav, pri katerem inkubacija eritrocitov, ki imajo v membrani sfingomielin, s stafilokoknim β-hemolizinom pri 0-4°C povzroči hemolizo, pri 37°C pa ne
Torulópsis
rod devteromicetnih kvasovk. Običajno ne dela niti hif niti psevdohif. Danes ga vključujemo običajno v rod Cándida. T. glabráta (C. glabráta) pri človeku lahko povzroča sistemsko mikozo (pljuča, srce, ledvice)
vírus influénce
spada v skupino ortomiksovirusov. Poznamo 3 antigensko različne tipe (A, B in C) in več podtipov. Tipa A in B povzročata influenco pri človeku, tip C povzroča blago okužbo dihal. Tip A je patogen tudi za prašiče, konje in perutnino. Med infekcijo se virus s površinskimi glikoproteini (hemaglutinini) pritrdi na posebno mesto citoplazemske membrane gostiteljske celice (receptor, ki vsebuje sialično kislino).
Yersínia
jersinija; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih črevesnih bakterij, ki so negibljive pri 37°C, toda gibljive s peritrihnimi bički, kadar rastejo pri temperaturi pod 30°C, z izjemo vrste Y. péstis, ki je vedno negibljiva. Tipska vrsta je Y. péstis, ki povzroča kugo pri človeku. Na človeka jo prenaša z glodavcev podganja bolha Xenopsylla chéopis. Y. pseudotuberculósis povzroča pri budrah, redkeje pri kuncih in drugih glodavcih septikemijo ali pa kronično bolezen s psevdotuberkuloznimi spremembami, zlasti v mezenterijskih bezgavkah. Človek se redko okuži. Bolezen poteka bodisi akutno kot septikemija, ki konča navadno smrtno, bodisi benigno kot abscedirajoč ileocekalni limfadenitis. Y. enterocolítica je patogena za mnoge živali in za človeka. Pri človeku povzroča črevesno okužbo z akutnim gastroenteritisom in vročino, z bolečinami v trebuhu in drisko. Lahko povzroči tudi septikemijo.
Dostopnost